Oh ja

Ste se kdaj, na gimnaziji, kadar vam kaj ni šlo v račun, ustavili in razmislil, čemu je to tako?

No, v bistvu mi je za vas vseeno, jaz sem se.

In tako sem zadnjič, ko sem klel WCje, ker sem si skoraj zlomil roko med vrati, razmislil ...
Gimnazijski WCji so intelektualni WCji, ker moraš vsakič, kadar želiš priti ven ali pa noter, iz tiste meter krat meter omare, pošteno razmisliti, kako se boš iztisnil ven.
Vidite, gimnaziji ni vseeno za naš inteligenčni kvocient, za možgansko telovadbo skrbijo na vsakem koraku.
Pustimo WCje, za naše možganske celice so postavljene tudi stopnice v starem delu, kjer se moraš 100 % skoncentrirati na hojo, da si ne polomiš hrbtenice (okay, tule morda malo pretiravam).
Pa padajoča okna za reflekse (tule morda tudi), pa nedelujoči popravljeni zvočniki za sluh in še mnogo mnogo genialno zasnovanih stvari.

Zdaj mi je končno jasno, od kod vsi tisti visoki rezultati na maturi.

*Popravek: Še malo sem razmišljal, pa sem se spomnil garderob za športno. Nadnaravno! Kje še se mora kolektiv tako potruditi in v prešvicanih razmerah sodelovati, da se mu uspe sploh preobleči?

EKO gimnazija - najbolj čista okolica gimnazije

Naš razred, 2.b, naj bi danes imel čistilno akcijo, da bi očistili okolico GiB-a. Tako kot ostali razredi. Vendar je, na srečo, odpadla, saj so prejšnji čistilno navdahnjeni razredi že pred nami vse pospravili. Kako lepo, saj to pomeni, da pred in za šolo in niti enega papirčka, torej imamo najbolj čisto gimnazijo...

Lahko si čestitamo in zaploskamo...

PLOSK PLOSK

P.S.: Največjo zaslugo za to ima g. Železni (poudarek na prvem 'e'), ki je vhod GiB-a očistil cigaretnh ogorkov...

fazan? nič več...

Usodna zgodovina je bila.
lp.

nekateri se imajo radi

Drugi pa malo manj.

spet sem zajebu

• spol: moški (bojda)
• interesi: fotografija, razumeti ženske

To ni za verjet. Kako lahko en dan tolikokrat zamenja razpoloženje. No, ne ravno dan, jaz. Ampak danes je res totalka.
V šoli nič posebnega. Malo jebovanja. Vprašan biologijo, narek frenč, slovenščina žurka, telovadba brez Kuzmina, kemija test, fizika Maroltovanje.
Aja pa Šoln je go. Nado Mandić v p*čko m*terno poslal. Pa mu ne zamerimo...

Aja, po messengerju sem se "skregal" z eno sošolko. Še ena oseba manj, s katero bi se eventuelno lahko pogovarjal.
Nič ne de. Iščem konflikt. Egocentrik pač.

Evo, fotke. Nekaj obrazov naše gimnazije. Če se hoče kdo fotografirati, naj mi pošle mail. (portret, akt...)

Simon the Šoln

o ja, Cigler sanjari!

Konec. ta kapca mu zelo pristoji

mali psiho. obseden z denarjem. Drax

sanjski moški. Hostarrr

Viki si s Hostarjem deli prvo mesto na seznamu najbolj zaželjenih moških GIB

no, Jerončič tudi ni daleč, pomoje

bodoča sanjska moška? Vid in Nik

evo, še Nik sam - brez motečih elementov. khmVidokhm

Ben me je razočaral. najprej joga, potem pa še neko čudno zbliževanje z moškimi. no go, Ben

Štef. škoda zgubljati besede. majstr

last but not the least. hehe, Nika. PSIHO z VELIKIMI. (klik, klik...)

p.s.: Zgleda, da res iščem... In tudi najdem. Dvakrat na dan.

kak ql...

večkrat smo že vdarli debato (predvsem jaz sem jo z lenynom=):
katera učilnica mi je na vsaj gimnaziji najljubša?
moje osebno mnenje je, da so vse učilnice v starem delu nadvse prijazne in domače za razliko od tistih v novem delu. morda k temu pripomore dejstvo, da naravoslovnih predmetov ne maram preveč (biologija, fizika, kemija buuuu =( )... pa vendar vse učilnice v novem delu, so enostavno preveč... NOVE! delujejo tako... narejeno, umetno, preveč so čiste in neudobne... še posebej ne maram fizike, pa biologije in kemije tudi ne... še zaspat v miru ne moreš tam...
stari del je zgoba zase:
vsaka učilnica ima svojo (neke vrste) dušo in značaj:
najljubša od vseh pa mi je ravno geografija... tisti razmajani stolčki pa ogromna okna, pri katerih je v zadnji vrsti vedno lep razgled (odvisno kdo gre mimo seveda=), pa ogromno prostora za guncanje na stolih, da ne omenjam manevrskega prostora za noge med počivanjem.
sociologija je tudi nekaj posebnega... pohištvo je še starejše, prostor zelo podoben spodnjemu... še bolj razmajan, in ves uničen... prekrasno =) s fotkami jo je že na svojem blogu predstavil lenyn, zato se ne spuščam v podrobnosti.
jezikovna 3... ta je tud fajna... mi imamo tam francoščino zato vlada tam nekako bolj spročeno vzdušje (kljub temu da je ne maram, pa tudi ne gre mi preveč...). okna, skozi katere ves dan opazuješ kaj se dogaja spodaj... pa udobne mize so tam =) preverjeno namenjene počivanju =)
slovenščina 3: še vedno mi ni jasno, kako se je moja matična učilnica izgubila od ostalih slovenskih učilnic in pristala na drugem koncu šole. zanimiva oblika (kapel'ca =) pa tisto okno je super.... ko z nogam lahko bingljaš (če imaš srečo in te knjižničarka na pride povprašat, zakaj razbijaš po oknu (prijazno seveda (hvala gospa knjižničarka in oprostite še enkrat =))).
ekonomija je prav tako zanimiva, pa zgodovina tudi... vendar tam ne preživljam ravno veliko svojih ur... škoda =/ preveč sem v novem delu...
vse učilnice tam so neprijazne, hinavske... a se mi samo zdi, ali je res od okolja močno odvisno, kako hitro ti ura mine? ali je tukaj vkomponirano vse moje nezainteresiranje za naravoslovje, ali del tega tiči tudi v profesorjih? blah... kdo bi vedel :P

Zombiji

No, pa da še jaz nekaj prispevam k temu blogu, da ne bo tako pust:D.

Kot je že Lenyn povedal, je naša gimnazija kot nekakšen MC, vsi se zabavamo, vedno se kaj dogaja. Na žalost pa, kot tudi drugod, na gimnaziji strašijo nekakšni zombiji, ki jih le redko vidiš, da bi se zabavali (vsaj vidiš jih redko).

T.i. zombiji nam med urami zastavljajo čudna, da ne rečem "nesmislena vprašanja", nam pod nos tiščijo neke čudne popisane liste rekoč :"Da vam niti na misel a pade, da bi prepisovali"; od koga pa naj bi prepisoval, če nihče nima pojma kaj bi sploh lahko prepisali...

Seveda ne moremo reči, da so so zombiji čisto brez dela. V svoje knjige, ki jih imenujejo redovalnice, vestno zapisujejo prva mesta, včasih pa se kateremu izmed dijakov ponesreči in dobi drugo mesto. Starši pa so potem srečnejši, hecno, kajneda...

Seveda pa po GiB-u tava tudi nekaj zombijov, ki si očitno niso prebrali navodil za uporabo statusa zombija in potem nevedoč, da učencem delajo krivico, ure vodijo zabavno in s poudarkom na uporabnem oz. koristnem znanju, nevedoč da bo nam (dijakom) to še prišlo prav...

To je to za ta d'nar.

P.S.: Nikar ne vzemite vsega resno. Razen tega o zobijih...

hmmm

• ime: Lenart Senica
  
• spol: moški (bojda)
  
• starost: šestnajst (16)
• kraj rojstva: Celje
  
• šola: Gimnazija Brežice
• razred: 2.b (carji ste...)
  
• interesi: fotografija, razumeti ženske...

Hmmm, če zdaj pogledam, sploh ne vem zakaj sem odprl ta blog... Vedno sem si želel svoje kritično mnenje o naši šoli in dogajanju v okviru le-te predstaviti drugim, kadar smo v razredu brali spise, sem bil ves na trnih...
Ko pa imam zdaj priložnost, nekako ne gre. Morda ni več tiste začetniške zagnanosti, naivnosti, prepričanja, da lahko dejansko nekaj spremenim. Ne morem. Ker sem premajhen. Lahko pa kričim na ves glas, kritiziram, podiram z besedami - to lahko. Ampak zdaj ne gre...

Torej, zakaj sem sploh odprl ta blog?
Ker me nadvse veseli tako imenovano scanje v veter, veseli me, da lahko na spletu preberem svoje besede in besede podobno mislečih. Blogi nam to nudijo. Dajo nam občutek, da smo slišani, da vplivamo na nekaj, nekoga... So izjeme, pri katerih ima ta občutek dejansko osnovo, a večina nas le ščije in ščije v veter. No, vsaj zebe nas ne...

Gimnazija je super. No, vsaj naša. Jaz si jo predstavljam in jo doživljam kot nekakšen MC, prostor, stavbo, območje kjer se mladi in mladi po srcu družimo v dopoldanskih urah. In to skoraj vse leto. Se pravi štiri leta (lahko tudi več, khm...) po devet mesecev dopoldanskih druženj. Če v teh štirih letih ne spoznaš vsaj enega človeka, s katerim se ujameš, hmmm, to zna bit rahlo čudno.
Gimnazija je odlična ženitna posredovalnica. Tu najdeš vse, vseh vrst, velikosti, oblik, barv... Vse. Včasih najdeš kakšno, kateri lahko plačaš kapučino v Jazzu, včasih najdeš takšno, na kateri si lahko spočiješ oči, včasih, sicer bolj poredko pa se najde kaj bolj resnega (ne govorim iz lastnih izkušenj, žal...). In to resno lahko zraste v kaj resnejšega. In če tega v fazi grajenja gradov v sedmih nebesih ne opaziš, lahko kaj hitro zineš tisti 'DA!' in si 'dober' za celo življenje...

Skratka, Gimnazija - nimaš bolšega.

P.S.: A koga moti, da dodajam fotke na ta blog? Saj veste, kako sem zasvojen s Fotografijo... (odgovori s komentarjem...)

Francozi infiltrirali gimnazijo (s perspektive neudeleženega)

Od danes naprej bo na gimnaziji za kratek čas tu pa tam opaziti tuj obraz ali dva, slišati čudne zvočne vzorce, morda pa se vam zazdi, da je nekaj narobe, namreč danes je bilo v avli nekaj za pod zob nastavljeno (oziroma je ostalo) pa tudi prijaznejši zrak je napolnil staro zdelano stavbico. Čemu?
Ja, francozi so tukaj, bedak, za nas tako ne bi kaj takega storili :)
Saj prav, da se Slovencelji pokažemo v lepi luči tujim narodom, da bomo potem, ko nam nafte zmanjka lahko živeli od turizma. Zaradi tega (francozov, ne nafte) je bilo danes iz zgornje avle slišati zvoke harmonike, ploskanja, govoričenja ter zahvaljevanja. Sprejem, če strnem. Pozdravili so podravnateljica, podpredsednica šolskega parlamenta in pa knez in kneginja (moji viri so mi poročali, da so vsi tejle dobili vrečko z sumljivo vsebino - na srečo je bil vzorec poslan na analizo). Pa tudi francoski skeč smo videli, harmonikaša ter eno skupinico slišali, pa povezovalčevima sposobnostnima lomljenja jezika smo bili priča. Kul :)
Kolikor sem poizvedel bodo zdaj francozi ogledovali si Slovenijo, ter bili prepuščeni na milost in ne milost svojih lastnikov (upajmo, da bodo tudi oni kaj napisali). Ti jih namreč imajo za pse ( "Ja, moj je včeraj že ob desetih zaspal" "Ja, moj pa ful hitro je" ipd.). Pah, bojo že :)
Če kje kakšnega srečate, pa se le lepo obnašajte, da jim ostane lep spomin, če nobenih daril uboščki ne bodo prejeli.

Navodila za dodajanje skripte na Vaš blog

Če si želite na svojem blogu ogledati zadnje prispevke blogerjev Gib (kot je to narejeno na tem blogu, v desnem stolpcu na vrhu) morate storiti naslednje:
Na msn messengerju dodajte naslov saxsim(a)msn.com (seveda z afno). Poslal vam bom skripto, ki jo boste dodali na svoj blog.

gimnazija...

pa dajmo - blog gimnazije brežice... najprej čestitke in zahvala SaXsImu in Lenynu za tko fino potezo, da nas gimnazijce mal združita na nek način. pa začnimo =)

na nek način do našega "hrama učenosti" čutim neko globljo povezanost. to ni le neka hiška, v katero iz čiste usluge svoji predragi mami zahajam vsak dan nekaj 5 ur prezgodaj za moj idealen bioritem. nikoli si nisem mislil, da se bom na tole staro in dotrajano stavbo, polno tako lepih in fajn osebkov, kot je večina dijakov in tistih nekaj ne tako prekrasnih cvetk (znanih tudi pod nazivom profesorji) v teh nekaj mesecih tako navezal.
vse tiste skrbi, kako zapustiti svoj najljubši razred na svetu, ki te je reševal v slabih trenutkih in ti stal ob strani vseh 8 let, pa stara šola in vse tisto kar boš pogrešal... nenadoma se znajdeš v novem svetu, kjer si najmlajši (no ja najmanjši nisem bil nikoli) in ti vsi brez dovoljenja z alkoholnim flomastrom preuredijo obraz.... pa vendar, po 14 dneh spoznaš nove prijatelje, stare znance, ki si jih nazadnje videl 2 leti nazaj v Benetkah (hey Lennyn =) ali pa si jih poznal le na videz... po 1 meseceu, si si čisto domač z vsemi učilnicami, vsakim kotičkom šole, poznaš veliko novih ljudi... po pol leta, je to tvoj dopoldanski dom...
pa kljub vsem tistim popoldnevom preživetimi za knjigami, namesto zunaj, kjer bi jedel sladoled ali pa palačinke, pa vse tiste stresne situacije, ko ponoči sanjaš kako se spregajo francoski glagoli, in vse fizikalne formule ki jih ponavljaš dokler niso vse črke pomešane s fizikalnimi oznakami... se ti še vedno tko posrečeno zdi, da si na neki šoli, kjer se počutiš domače in si obkrožen s svojimi prijatelji ;)