Naše prvo leto na gimnaziji je vaše zadnje. Po devetih mesecih se je rodila naklonjenost, sedaj ji pravimo pogrešanje.
Po dveh urah od predaje ključa je na hodnikih vladala tišina, nekatere učilnice so samevale ob nepobrisanih tablah. Še stene so opazile, da nekaj manjka. Mi pa vemo, kaj.
Imejte se fajn; če se do zdaj niste, se začnite jeseni sproti učit, da bodo izpiti pošlihtani tako, kot morajo biti in da bodo glave bolj polne kot prazne. Pa ne študirajte do 35., kot je postalo moderno. Bodite nam še naprej za vzgled, kot ste nam bili do sedaj.
Ponosni smo na vas, upravičite to na maturi!
:Đ