gimnazija...

pa dajmo - blog gimnazije brežice... najprej čestitke in zahvala SaXsImu in Lenynu za tko fino potezo, da nas gimnazijce mal združita na nek način. pa začnimo =)

na nek način do našega "hrama učenosti" čutim neko globljo povezanost. to ni le neka hiška, v katero iz čiste usluge svoji predragi mami zahajam vsak dan nekaj 5 ur prezgodaj za moj idealen bioritem. nikoli si nisem mislil, da se bom na tole staro in dotrajano stavbo, polno tako lepih in fajn osebkov, kot je večina dijakov in tistih nekaj ne tako prekrasnih cvetk (znanih tudi pod nazivom profesorji) v teh nekaj mesecih tako navezal.
vse tiste skrbi, kako zapustiti svoj najljubši razred na svetu, ki te je reševal v slabih trenutkih in ti stal ob strani vseh 8 let, pa stara šola in vse tisto kar boš pogrešal... nenadoma se znajdeš v novem svetu, kjer si najmlajši (no ja najmanjši nisem bil nikoli) in ti vsi brez dovoljenja z alkoholnim flomastrom preuredijo obraz.... pa vendar, po 14 dneh spoznaš nove prijatelje, stare znance, ki si jih nazadnje videl 2 leti nazaj v Benetkah (hey Lennyn =) ali pa si jih poznal le na videz... po 1 meseceu, si si čisto domač z vsemi učilnicami, vsakim kotičkom šole, poznaš veliko novih ljudi... po pol leta, je to tvoj dopoldanski dom...
pa kljub vsem tistim popoldnevom preživetimi za knjigami, namesto zunaj, kjer bi jedel sladoled ali pa palačinke, pa vse tiste stresne situacije, ko ponoči sanjaš kako se spregajo francoski glagoli, in vse fizikalne formule ki jih ponavljaš dokler niso vse črke pomešane s fizikalnimi oznakami... se ti še vedno tko posrečeno zdi, da si na neki šoli, kjer se počutiš domače in si obkrožen s svojimi prijatelji ;)