Kako se je vse začelo? Šoln, ki je bil že septembra določen za sovodjo projekta Grease poleg TOVARIŠA, takrat bolj znanega kot prof. Jerončič, je vselej pridno delal in garal za ta projekt. S TOVARIŠEM sta se veliko pogovarjala, premlevala zamisli, skratka bila sta nerazdružljiva. Kmalu je veliki sine ugotovil, da svojega "novega" prijatelja ne more več klicati pro-fe-sor-Je-ron-čič niti ga ni mogel tikati, in tako je prišel do ugotovitve, da bi bilo pametno zanj najti kakšen "nadimek". Šoln stara šola je tako našega profesorja okronal za TOVARIŠA.
Hitro in vedno hitreje je čas mineval, začele so se prve vaje, igralci so se začeli učiti skripto, Željka in Maša sta poslušali pesmi, na katere so poiskušale sastaviti koreografijo, kmalu so prišle prve "resne" vaje, prvi nastop in končno the premiera.
Uspela je. In tako smo proslavljajoč vsi kar na enkrat začeli vsi navijati TO-VA-RIŠ, TO-VA-RIŠ, TO-VA-RIŠ,...
Rodil se je TOVARIŠ, ki ga poznamo danes. Vsi od (prvega do zadnjega) so ga začeli klicati TOVARIŠ, postal je naš ideal, idol, kar pa je privedlo do nove odločitve. Odločili s(m)o se, da se moramo TOVARIŠU, nekako zahvaliti za vse in mu omogočiti, da se nas bo spominjal vedno, ko se bo pogeldal v ogledalo. Kmalu smo opustili idejo, da mu na čelo z žarečo palico napišemo tovariš, na dan pa je prišla nova, bolj praktična. Majice.
NJK!!!
Odločili smo se, da naredimo majice. Seveda na njih nismo mogli napisati samo TOVARIŠ, potrebovali smo nekaj, nek napis, ki bo vsem jasen in viden iz letala. NJK. To.
In tako smo ustanovili stranko.
Državo.
Vse samo zato, da se zahvalimo našemu TOVARIŠU...
TOVARIŠ, to vse je za vas!
Če koga to moti, naj pokliče na 090 4444, odloži slušalko na tla, in za 5 dni odpotuje drugam...
P.S.: Šokantne novice! NJK zasedli H&M! Ouje!
9 komentarjev:
Naj-, naj-, najlepša hvala za izkazano čast. A kot sem že rekel - ideolog je lahko biti, realizacija pa je povsem druga stvar (si predstavljate mene v kateri izmed vlog!!!??). Ločnica med uspehom in porazom je lahko kljub odličnim idejam in pripravam zelo tanka. Da je projekt Briljantina2008 zaživel v nepredstavljivem sijaju, je plod sposobnosti, kreativnosti in profesionalnosti slehernega člana ekipe. Vesel sem, da vas je bilo kar nekaj dijakov (tudi ti Drax), ki ste nosili del bremena in odgovornosti, saj bi brez vas sedaj govorili o Briljantini čisto drugače. Nedvomno je ogromen pečat pustila tudi prof. Matko, ki je v Briljantino vlagala vso svojo dušo že veliko pred vsesplošno evforijo.
A če boste na gledališki list pogledali "pod pravim kotom", boste videli, da se imeni Žiga Divjak in Željka Smičibrada dejansko svetita z zlato barvo. Nedvomno junaka tudi v mojih očeh.
Ker vas je kar nekaj takih, ki se zdaj trudite nadoknaditi zamujeno šolsko snov, lahko rečem le, da navijam za vaše uspehe tudi na tem področju. Potem bo Briljantina res popolen uspeh.
Hvala vsem briljantincem. We go together.
T
BTW: Ne pozabiti, da je dejansko pobuda za Briljantino prišla (že pred leti) od Kaje Galič (sumim tudi Niko Ogorevc; če je še kdo, naj mi ne zameri) in da je Šolnov prispevek podoben fenomenu, ki se mu reče "metuljni pojav". Le da so bile tu posledice vse prej kot katastrofalne.
BTW2: Ko smo davnega leta pri slovenščini jemali besedo "popol(e)n", sem imel vročino in me tisti dan ni bilo v šolo. Verjetno...
recimo samfor, da sm ugotovil, da se z anonimneži ne bom ubadal. Ob tej priložnosti polagam na srce, da anonimno zalego iztrebimo.
Za dodatne informacije kaj in kako veste kje me najdete. Pisal bom (oz. sam ne, glede na to, da nisem več pisec GIB bloga), pisali bodo o tem, ko se nam bo zdelo. Ne pa, ko bodo to anonimni ki se jim pač zazdi to sprovocirali.
Za majčke se ne bom opravičeval in nikomur se ni treba. Pobuda in izvedba majic ni pršla od vseh, vsi tud niso bli tko zainteresirani in dejavni, tko da dobil s(m)o jih tisti, ki smo to hotl oz. vedli za kaj gre. To je to.
Tovariš pa itq car, hvala vam za vse še enkrat, sm tud že na svojem blogu napisu, na zadni strani in še bom kje če bo treba :)
WE GO TOGETHER TOVARIŠ...
Smrt anonimnim!
nekajštiri, pozdravljena. najprej ti izkažem spoštovanje, cenim ljudi, ki podajo kritiko, četudi pod dežnikom anonimnosti. Nimamo ljudje pač jajc, da bi kaj napisali pod imenom svojim.
Torej, sam ne vem točno kako in kaj gredo stvari, ampak vseeno. če lahko kritizirajo ljudje, ki sploh ne vedo zakaj se gre, potem lahko tudi odgovarjamo.
Od kod ti, da so ga vsi klicali tovariš? morda proti koncu. Če bi poznala vsaj malo ozadja, verjetno ne bi vsepoprek pljuvala. najprej so majice hotele biti izraz podpore ožje skupine, ki je vedela kako in kaj je bilo in kako so stvari stale. Potem pač so vsi jo hoteli met in se je število malo povečalo, vendar ne preveč.
Zdej pa še glede tehle ZF in vsega skupaj.
Dojemanje humorja in sarkazma je dokazano ena izmed težjih stvari, kar jih človek zmore.
Očitno ni bilo jasno, da je bilo vse to ustvarjeno v posmeh vsem, ki tovrstno delitev dejansko delajo.
Glede vseh teh high debilnosti...
Ni kreten tisti, ki je označen za high, kreten je tisti, ki ga označi. oziroma vseh teh neumnih razslojevanj sploh ne bi bilo, če jih ne bi delali.
peace, nik.
In pika.
Lubica, pravila igre so jasna.
Samo tvoje ime si želim, da te lahko čim prej zapecam, priznam.
Kot tisti, ki nemarno, nedemokratično, nonšalantno, arogantno, šovinistično, fašistično in lenynistično brišem komentarje, bom podal komentar.
Namenjen je anonimnežem, in zato se opravičujem tovarišu, ki mu je post namenjen. Tovariš, zaradi vas sem začel poslušati Pink Floyd, ki mi tudi trenutno polnijo ušesa (album The Final Cut, 10:34).
Ideja o blogu, ki bo gimnazijski, je bila utopična, priznam. Da bi stvar zaživela in živela bi bilo treba storiti marsikaj, veliko in še več. Veliko takih stvari, ki jih sam ne zmorem.
Kurc, ampak poskusil pa sem.
S4, v naslovu piše, komu je blog namenjen. Vsem GIMNAZIJCEM.
Jaz, Lenart Senica, sem gimnazijec.
Vid je gimnazijec.
Nik je gimnazijec.
Somefour ni gimnazijec/gimnazijka. Oseba s tem imenom ne obstaja, ni realna.
Gimnazijci nismo S4, S1, ...
Profesorji ali kdor koli že radi poudarjajo, da na gimnaziji nismo številke, nismo obravnavani kot številke.
Tudi tukaj, na GIB blogu, ne bo nihče številka, črka, neprepoznavni vzdevki.
Tukaj bodo imena, ki za napisano odgovarjajo.
In dokler ne bo imen, ne bo komentarjev.
Pika. Amen. Šalom. Đihad.
LoL
Pičke?
Objavite komentar