NJK nadomestni športni dan

Tako kot vsaka resna skupnost tudi NJK pripravlja športne dni. Tokrat se je vodstvo odločilo, da se odpravi po poteh potencialnih ugrabiteljev. Tajnik društva Drax se izleta žal ni mogel udeležiti, manjkali pa so tudi drugi vidnejši obrazi.

Tako so se torej nič hudega sluteči Žiga, Nik, Šoln, moja malenkost - Vid, kasneje pa tudi Željka (ki se je za športni dan zopet pridružila NJK-ju) in Maruša odpravili na pot.

Najprej smo se odpeljali na plavanje, kdor je hotel je lahko tudi surfal ali veslal. Prevoz nam je ob pešačenju vljudno ponudil gospod Divjak in odpeljali smo se v njegovi Subaru - japanski mašini.

Simon je bil navdušen nad vodo, Nik prav tako, Žiga pa je zamanj lovil proteuse...

Zato je skočil, ko je že mislil, da je med skalami zagledal ostanke enega izmed njih...

A se je uštel in zato raje opazoval kačje pastirje, ki so leteli okoli simonovih nog.

Potem pa je naredil še eno takšno, za v album.

Nato smo se z Subarujem odpravili deskat po snegu, nekateri pa so bordali.

Nato smo preizkusili še smuči.

Na koncu pa še sani, tako kot naši dedje.

Sledila je partija v rokometu.

Potem pa še namizni tenis, kjer sem premagal vse.

Potem sem sam opravil biološko potrebo.

V bližini pa smo zagledali smučarsko skakalnico a Simon in Nik nista zbrala poguma da se poženeta po njej.

Žiga pa je zbral pogum in skočil.

Fanta sta mu pomagala pri doskoku...

A je Žiga pri tem utrpel hujšte poškodbe 7 stopnje navadnih poškodb pri skoku.

Potem smo šli na čik, ker so bli profesorji ful u bedu.

Simon nas je potem izzval v ročnem nogometu.

A smo do mize morali prehoditi dolgo pot.

Ustavili smo se, saj so nas komarji povsem popikali.

Potem pa smo prehodili še 3km, kjer je bil zrak redkejši.

Tam, nas je Žiga učil žonglirati

Simon pa je raje opazoval legvane kako se parijo.

Zares! prelepa zgradba!

Ogledali smo si še krater, ki je tam ravnokar nastal, ko je zgorel komet Y6534 a ne popolnoma.

Potem je Simon razmišljal. Baje je bolelo.

Pomagali so mu še drugi. Bolelo je vse, zato so prosili za pomoč.

Žigatov oče se je le smehljal.

Simon se je tako končno opogumil za skok v bližnjo mlako.

A mu salta ni uspela, zato je priletel na ploh.

Odšli smo še v savno, da se sprostimo.

Tam je bil kamen.

Žiga se ga je zelo razveselil, saj kamnov ta dan res ni videl veliko.

Odšli smo spat, naslednje jutro pa gledat sončni zahod.

Vzeli smo stole, da smo se sončili, saj ob sončnem zahodu najbolj pripeka.

Kremo je Nik pozabil doma. Bil je vijoličen.

Željki so čevlji drseli. Zeblo jo še ni.

Mene pa! Zato sem si nadel kapo, za raziskovanje novih področij.

Žabe so kvakale, Rože so cvetele. 

 Lepo je bilo.

Žiga je lahko sedel.

Ker je dober sem sedel tudi jaz.

Potem smo spali. In nato dva dni ne.

Imeli pa smo umetno kri! 

In zadeti smo bili od ne spanja.

Zahvaljujem se vsem in se opravičujem. 

Za muffine in za Koper. Res po noči v rudniku, ko sem naredil samomor sem hotel le še spati. Takšni so naši športni dnevi! 

Zamudniki dobite minus mi pa prehlad.