Oh ja

Ste se kdaj, na gimnaziji, kadar vam kaj ni šlo v račun, ustavili in razmislil, čemu je to tako?

No, v bistvu mi je za vas vseeno, jaz sem se.

In tako sem zadnjič, ko sem klel WCje, ker sem si skoraj zlomil roko med vrati, razmislil ...
Gimnazijski WCji so intelektualni WCji, ker moraš vsakič, kadar želiš priti ven ali pa noter, iz tiste meter krat meter omare, pošteno razmisliti, kako se boš iztisnil ven.
Vidite, gimnaziji ni vseeno za naš inteligenčni kvocient, za možgansko telovadbo skrbijo na vsakem koraku.
Pustimo WCje, za naše možganske celice so postavljene tudi stopnice v starem delu, kjer se moraš 100 % skoncentrirati na hojo, da si ne polomiš hrbtenice (okay, tule morda malo pretiravam).
Pa padajoča okna za reflekse (tule morda tudi), pa nedelujoči popravljeni zvočniki za sluh in še mnogo mnogo genialno zasnovanih stvari.

Zdaj mi je končno jasno, od kod vsi tisti visoki rezultati na maturi.

*Popravek: Še malo sem razmišljal, pa sem se spomnil garderob za športno. Nadnaravno! Kje še se mora kolektiv tako potruditi in v prešvicanih razmerah sodelovati, da se mu uspe sploh preobleči?