Voščilo sem se spravil pisati, ne za božične praznike, niti za novo leto. Tako, za skoz.

Ampak še pred tem je čas za božično zgodbico.

Danes sem imel dan neverjetnih izumov in pogruntavščin.
Sedeli smo pri kosilu in pač, ker je bilo vse tako kot se spodobi, 
je nad nami bedel On.
Malo mi je bilo sicer neprijetno, ker me je skoz opazoval pri jedi 
in to res sovražim, ampak kosilo se je kosilo ...
Brezvezni pogovori o ničemer in vsem, vsevedi in jamranje, 
nakar iznenada ugasne nadležni kazalec ure,
katerega vsi sovražimo, a smo se ga že tako navadili,
da brez njega ne gre.
Saj veste, kaj mislim, vsi imamo kakšno takšno uro kje.

Babi je bila frapirana, kaj pa naj bo, že trideset let ji odmeva tik-tak,
točno tak in bila je rahlo izgubljena ob njega odsotnosti.
Po krajši raziskavi smo doumneli, da je baterija prazna,
ampak bila je edina v hiši. Nekako smo jo morali nafilat,
nekaj smo morali ukrenit, če ne bi bilo sveta verjetno konec. 
Stara mama ga je rešila. Stara modrost polni baterije. 
Ne spreminja samo vode v vino, oživlja, ni samo zdravilec, 
tudi polnilec je.

To je je naše življenje obrnilo na glavo.
Tisti trenutek smo spoznali pravo nadmoč Njega.
Ni bilo dolgo, ko smo ga postavili ob bok sesalcu.
Kmalu smo spoznali , da mu gre tudi izmenična napetost
in od takrat naprej sesamo zastonj. 

Vsi naši problemi z elektriko oziroma z računi so se razrešili,
lepo darilo za božič, kajne?
To še ni vse!

Gospod lahko uredi tudi Vaše probleme z lovljenjem signala,
preiskušeno sicer samo ob radiu, ker televizije nimamo,
ampak verjememo, da bi bila televizija Zanj mačji kašelj.

Seveda se oo napornem dnevu tudi On sprosti in uleže.

Naš lastni božični čudež in dokaz za vse nejeverne Tomaže :)
(opažam, da se zadnje čase zelo veliko udriha po krščanstvu,
sploh na televizijah, ne vem, ampak vedite da tole zgoraj ni to.)

Tako.
Želim vam trenutke žalosti, sreče, dolgočasja,
trenutke življenja :)
Ne samo v novem letu, ne samo ob božiču, skoz.
Imejte se skrajno lepo :)

Za GIB blog, iz hrama modrosti, Oton.